Znanstveniki že dolgo vedo, da kvantna teleportacija mogoče je. To se v bistvu nanaša na lastnost, ki govori o dveh delcih, ki imata isto stanje, čeprav sta ločena v vesolju. To pomeni, da se pri tej vrsti teleportacije objekt ne pošlje takoj skozi vesolje, ampak bi bilo poslano stanje delcev, ki ga sestavljajo z enega kraja na drugega.
S tem v mislih bo zagotovo veliko lažje razumeti, kako sta dosegli dve neodvisni ekipi izvedite oddaljeni prenos kvantnih informacij, kodiranih v svetlobnih delcih. Najbolj zanimivo je, da te informacije ponavadi pokrivajo razdaljo nekaj kilometrov optičnih vlaken, saj je bil poskus izveden v mestih Calgary (Kanada) in Hefei (Kitajska).
Teleporting kvantnih informacij po metropolitanskih omrežjih je tehnično izvedljiv.
Zahvaljujoč demonstraciji dveh ekip, v kateri je postalo jasno, da kvantna teleportacija prek metropolitanskih omrežij je tehnično izvedljiva, odpira pot k ustvarjanju veliko bolj varnega omrežja, saj na primer zaradi teleportacije svetlobnih delcev informacije ne bi tvegale, da bi jih prestregli ali vdrli.
Kljub temu, da danes že imamo potrebno tehnologijo za kvantno teleportacijo v metropolitanskih omrežjih, je resnica, da bi na dolge razdalje potrebovali dva neodvisna svetlobna vira, ki oddajajo nerazločljiv žarek svetlobe, potem ko so prepotovali več kilometrov optičnih vlaken, ki po drugi strani predstavlja a precej visok tehnološki izziv.
Ta izziv je vsaj delno rešil kitajski znanstveniki z uporabo svetlobe na valovni dolžini telekomunikacij. To omogoča hitrost, s katero signalna lučka skozi vlakno zbledi, na minimum. V njegovem poskusu je morala svetloba preiti razdaljo 12,5 kilometra. S strani Kanadski znanstveniki fotoni so bili uporabljeni pri isti valovni dolžini, poleg tega pa pri valovni dolžini 795 manometrov. To je omogočilo hitrejšo kvantno hitrost teleportacije, saj so lahko prevozili 6,2 kilometra in poslali 17 fotonov na minuto.
Más información: SINC